Ljubimec


Med srkanjem metinega čaja, sem si domišljala življenje z ljubimcem. Bil bi starejši od mene, ravno prav svojeglav, dober govorec, pozoren do majhnih reči in rad bi me gledal. K njemu bi hodila nekajkrat na teden, mogoče samo podnevi, če bi nama ustrezalo. Odvisno od barv neba. Živel bi v nepresvetlem bivališču z veliko knjigami. Stene in police bi krasile bronaste umetnine. Včasih bi skupaj kaj skuhala.

V meni bi vzbujal popolno odprtost. Četudi bi imela vsak svoje življenje, ju med seboj ne bi mešala. Ne bi se niti vtikala vanju. Gojila bi nekaj svojega, ki bi nama dopuščalo vse, po čemer sva kdajkoli hrepenela. Pred menoj bi razgalil svoje fantazije in jaz bi jih zanj udejanjala. Eno po eno. Sram, strah in zadržke bi vedno puščala pred vhodnimi vrati. Z njim bi se kotalkala po koprnenju.

V zračni sobi bi se ljubila in kotalila. Zanj bi razmikala svojo ženskost do vrha jezika.

Z njim bi budna sanjala sredi zemljnega nedrja in verjela, da so sanje lahko resničnost.