petek, avgust 26, 2005

Nerodnosti in podobni vici

Ob delenju zraka z nesojenima zaljubljencema, ki sta svoj "spodlet" že prebavila, sem se danes spraševala, kako to, da smo ljudje tako grozno zapeti. Pokvarjeni fršlusarji, lahko bi nas bilo sram vsaj toliko, da bi se potrudili osvojiti nekaj praktičnih zapovedi manevriranja in se sčasoma privadili na življenje. Vsaka brca pa res še ne zlomi noge.

Kadar se med dvema človekoma kaj zalomi oz. se jima ne znese prebiti skozi medsebojno kožno membrano; pri čemer pogosto zadošča že "neprava" beseda, ki se je ne zmoremo otresti, pričakovanje, ki se izrodi, in se potem spretno ogibata drug drugega, vsakodnevne poti obhajata s kilometrskimi obvozi, da ne bi slučajno kje trčila, vse dokler se nekje spet ne dobita na skupnem stranišču, nekje na avtocesti v Neznano, ko te zagrabi nujna potreba. Takrat se začne bluz, kakršnega bi se sramovali tudi ulični improvizatorji.

Čim večja fizična oddaljenost, kot da smo kužni.
Čim manj ekspresivna mimika.
Zlagan glas.
Načete besede.
Vročina za ušesi.
Trzanje udov, živci utripajo, misli centrifugirajo.
Ne veš niti, če ne bi bilo pametneje, da bi takrat vsaj enkrat poskusil.
Kako bi bilo?
Kaj pa če ta oseba ni takšna, kakršno jo vidim?
Včasih je izgledala slabše, boljše.
Če bi takrat stopil malo bolj v levo, bi se je lahko dotaknil prav tam ...

Vse to je privlečeno za lase in cvili kot prestradana miš. Te igrice se gremo brez potrebe. Tako z lahkoto se da človeka sprostiti. Že samo dobrodušen pogled, igriv uščip, zbadljaj med rebra ali širokousten nasmeh bi vse to pometli pod prag. Nekateri bolj prefinjeni se napajajo tudi manj ravbarsko. Odvisno od psihofizične obleke, ki jo nosimo.

Včasih se mi zdi brez veze, da vedno nekaj načenjam, večni iniciator, reševalec zagat, nesoglasij, in se prepustim vetru. Tako vedno zajadram prav tja. V ples sprenevedanja, ki tehta 312 kg podnevi in 406 kg ponoči.

Raje ne pomislim, koliko tega bi napolnilo ozračje, če bi srečala Tebe na kakšnem hodniku, popolnoma nevede.

Stanje stalne pripravljenosti je pa še bolj zateženo.

Važno, da smo.


0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home