torek, december 17, 2013

Muckanja



Moja muca je mogoče res preveč počlovečena, ampak jo imam tako najraje. Najbrž sem se tudi sama pomačjila. Na to kosmato bitje z globusnimi, nikoli prehlajenimi očmi (odstirajo ves svet), ki sploh nima živalskega vonja, blagodejno prede in premore učinek termoforja, nikoli nisem jezna. Res nikoli.

Dišijo ji jogurtovi napitki. Ko se po jutranjem sprehodu, zunaj se s kakšnega grmovja nanjo usuje ivje in med ušesi dobi belo baretko, pride k meni pocrkljat, ji je izjemno všeč, kadar pijem jogurt. Ravnokar mi je ovohala ustnice in jih plašno obliznila. Dotik njenega hrapavega, majhega jezička je jutranje nabrit in hkrati plašen, spomni me na otroške igrice v garažah, ko smo si naskrivaj kazali lulike in lulčke.


"ko se usipaš med kamni,

zlatiš v dlaneh,

mačje stegnjena

me drgneš k oknu,

srnobežnost belega,

tišje v luč,

stisnjena, vlažno,

oddrgnina,

hrkajoč

plašč

v vetru"



fotki: Man Ray