nedelja, januar 19, 2014

Celjenja


Sočni ženski jeziki, ki nagovarjajo eden drugega. Ifi, prijateljica prijateljice. Sva se enkrat na Mladih levih pogovarjali, kako brhka je pri svojih letih, Ifi. Ne telesu ima nekaj čisto mladega. Razpuščenih las, lepih bokov, z vnučko je takrat prišla. Slučajno sem jo v knjižnjici vzela s police. Enkrat sva jo srečala z bivšim, v kavarni, sama je prišla na čaj. Mi je povedal, kako sta se nekoč, pred davnimi leti, ko je bila še mlada, našla z njenim. V nekem kinu so bili, Ifi in njen pa vsak z ene strani dvorane, z razprtimi rokami v objem; sta se zacelila, kot Platonovi polovički (neceli, dokler se ne stakneta).

KO MI PRIDE TRAVA V UHO

in vse.
ali so te vse čakale. ali so te želele vse.
so objemale.
ta tvoja mesnata. ta močna. ta, ta mehka. ta moja
                                                                     vsa.
pleča. ta trebuh. a ta podolgovat.
ki greš z njim vame. ki se mu vsa odpiram. mu 
                                                   pot polepšam.
jo mehčam. jo gladim.
z mlekom. z gostim, z žametom prozornim
                                                          prekrivam.
ki mu to pot utiram.
ki ga vabim. vsa.
luči prižigam. notri. z njim utripam.
pijem ga, njegov prah.

lepo mi je.
ležati na tebi mi je, ljubi, lepo. na tebi
mi paše.
mi na vse čase.

lej, ta pes laja, samo kadar si ti tukaj.
drugače ga nikoli ne slišim.

Ifigenija Zagoričnik (Krogi in vprašanja, 1981)