Just "juiced in it"

Par stvari je še treba napisati.

V zelenem nahrbtniku iz Vaduza sem danes našla kamenčke od vsepovsod. Nikoli jih nisem pospravila. Črne, bele, pisane, tiste, ki so posipani s heraklitovsko spremembo in tudi tiste, v katerih se mrcvarijo sence obupa.
Najbolj vesela sem bila druge kave iz Starbucksa, ko mi jo je šel iskat (ve kdo), potem ko sva eno že pozabila na pultu, čeprav je zamujal na svoje ... V polikani beli srajci, prevroče mu je bilo, jaz pa sem ležala v postelji kot spolzka vidra. Tisto je bilo prav ljubko. Ko kdo vztraja, ko res ne bi bilo treba.
Danes sem že toliko prebrala, da se zgodbe in njihove vrstice, verzi mešajo, skačejo iz knjige v drugo. Nekje je malha prepolna, ko se strga, besede popadajo ven, ostanejo samo še občutki, o katerih vemo več kot drugi.
V ogledalu temen izris in zvezdnat dež.

Pod posteljo hranim vse vrste koral. Točno tako.