Harmonično gnezdo

Včeraj sem opazovala veliko zelenomodro papigo v kletki. Naprodaj je v trgovini za male živali, nisem pogledala, koliko stane. Kot moka in olje v trgovini. Mislim, da ji je tam zelo neudobno, čeprav je njena kletka skoraj zlata, prostorna in opremljena z vse sorte ropotijo, ki jo ptice zagotovo ne potrebujejo, niti ne marajo. Zvirala se je z glavo navzdol, na lep črn jeziček ovijala neko vrv, ki ji visi z gugalnice, kot da se bo z njo kar zadavila. Malo stran so v ograjenih kletkah še druge ptice, ki nonstop vreščijo. Tej so šle zelo ne živce. Bolj so se drle, tesneje si je navijala vrv okrog jezika. Ko sem jo ogovorila, z glasom, ki je sicer rezerviran za mojo mačko (vem, kakšen ji je najbolj všeč), je skoraj zamižala in izpljunila vrv. Nežno se je zagugala in me poslušala. Najin pomenek je bil zaupen, ne bom ga razkrila. Prav hudo mi jo je bilo pustiti v tisti džungli. Imela bi eno tako. Gotovo bi se z mano tudi pogovarjala. Samo z mačko ne vem, kako bi se ujeli. Papige namreč ne bi zapirala v kletko.