petek, februar 15, 2013

Saturnalije in Buk


Hecno, da ob Bukowskem pomislim na prihod pomladi. Na sonce, toplo kamenje, na korake vseh nas, ki so takrat dosti lažji, valujoči. Ko vse že stremi k morju in z obrazi odsevamo nebo ... Njegovih pesmi zdaj najbrž ne bi več vzela s police, pri pestri izbiri poezije, te pesmi urejam slučajno, ker je škoda, da na police sploh nikoli niso prišle, čeprav sem jih prvič v slovenščino preoblekla že pred mnogimi leti. V svoji preprostosti nesporno odkrivajo svoje biserčke. In lepo tečejo; kar ni čudno, glede na količino tekočine, ki jo je vase pridno zlival.

Hank Chinaski ali pa Buk, kot so ga klicali, me spomni na saturnalije. Na Rimljane, ki so se veselili vsega rodovitnega.


V TRANZITU

francoski carinik je imel gladke črne
brke in obraz slonokoščene barve z mozolji
namesto oči.
zaudarjal je po parfumu in njegova uniforma
je bila zmečkana, njegovi škornji pa so bili
novi in spolirani: luči nad nami
so se odbijale od njih in
mi povzročale vrtoglavico.
bil je brezčuten, poln
nenavadno hladnokrvnega besa.

zunaj je bilo samo 15 stopinj,
ampak v tisti zgradbi
s premočnim ogrevanjem in vročimi
lučmi,
jih je bilo vsaj
110.

vročina
je carinike spravljala
ob pamet.
kapljice potu so mu polzele po nosu
in kapljale z njega.
videti je bil nevaren.

»POTNI LIST!« je zarjovel.

predal sem mu svojega in se mu ljubeznivo nasmehnil.

frcnil je fotografijo.

»STE TO VI?«

»da, gospod.«

»IZGLEDATE MLAJŠI, KOT NA TEJ
FOTOGRAFIJI!«

»ko sem se fotografiral, sem bil
bolan ...«

»BOLAN? KAJ PA VAM JE BILO?«

»gripa ...«

»GRIPA?«

nisem odgovoril.
odprl je moj kovček in
začel iz njega zlagati
vsebino.
vse je razmetal, potem se
je umiril.

»KAJ SO TI
PAPIRJI?«

»slike ...«

»ČIGAVE?«

»jaz sem jih naslikal.«

srepo me je pogledal, zatrepetali so mu
brki.
potem,

»V REDU. LAHKO GRESTE
SKOZI!«

najprej sem pospravil svoje
stvari.

naslednja v vrsti je bila poltena
mlada dama.
carinik je zagrabil njen
potni list, ga pogledal in se ji
nasmehnil.

zbral sem svoje stvari
in že odhajal,
ko sem ga slišal:

»rekel je, da je slikar

potem sem izginil ven in
kmalu sem bil zunaj zgradbe,
nazaj na 15
stopinjah
in tako fino in očarljivo je bilo
zunaj, prav
poživljajoče.

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home