Mačke in miške

Bila je gneča,
iskanje znanih obrazov pa
hrupna fatamorgana.
Na lepem me potegne
k sebi - v naročje.
Kot da bi se usedla na pralni stroj,
pomislim.
Spomnim se ga iz
osnovne šole,
generacija mojega brata.
"Kako je že tebi ime?"
vprašam.
Zašepeta mi v uho in reče:
"Mene si iskala,
samo da tega še nisi vedela."
Hm, ta je pa dobra,
si mislim.
Roke, s katerimi me tesno
stiska tik pod prsmi,
kot da bi sicer lahko padla,
so mi všeč.
Nepopustljivi prsti.
Sapa na vratu je topla,
pripovedujoča.
Nemirna stegna ustvarjajo
občutek centrifuge.
V bistvu se sploh ne upiram.
Spomni me na
čase, ko so nas fantje
z bicikli vozili na štangah.
Prav, saj ni važno,
kdo je mačka
in kdo miška,
pa se pejva igrico.