ponedeljek, november 25, 2013

Simfonija


Na igrišču moraš koga prehiteti, da si te zapomni. Če počakaš nekaj let, da cvetje z dreves odpade, pa spet vzbrsti, nikogar več ni. Sence odraslih se izgubijo med odmevi nabritih nasmeškov in propadlih zgodb. Ko zasije sonce, se spomniš, da so zgodbe kot drevesa, vedno znova obrodijo. In zacvetijo. Vsakokrat drugače.


0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home