Simfonija

Na igrišču moraš koga prehiteti, da si te zapomni. Če počakaš nekaj let, da cvetje z dreves odpade, pa spet vzbrsti, nikogar več ni. Sence odraslih se izgubijo med odmevi nabritih nasmeškov in propadlih zgodb. Ko zasije sonce, se spomniš, da so zgodbe kot drevesa, vedno znova obrodijo. In zacvetijo. Vsakokrat drugače.