Odtisi in vtisi

Nekaj sonca je le predrlo oblake in obarvalo obzorja. Če ne, jih pobarvamo sami.

Misli so tople in predihane, kretnje mehke, razvejane.

Luna se debeli, iz dneva v dan polnejša lica ima in se ziba kot zasanjana barčica. Za tiste, ki je ne vidijo kot barčico, ki po morju plava, medtem ko se drevesa priklanjajo, je mogoče šalica, v katero se zbirajo neuslišane želje želečih. Ko bo polna, jih bo posula nad krošnje in ni vrag, da bo iz njih kaj zrastlo. Če ne bo užitno, bo pa vsaj dišalo.