Levičar

Z vilico v levi roki
hlastno nabada kose torte.
Z včasih hrapavo dlanjo
se dotakne mojih lic,
brez rok si dela
gnezdo v tujem prsnem košu,
ko nima pojma,
o čem razmišljam.
Čudne reči so to.
Deviacije,
ki se jih hkrati bojim
in jih vlečem nase.
Pomislim, da je podoben
samorastniku z vrta,
ki bi rad bil tulipan.
Lep je, čisto drugačen,
diši in plaši druge cvetlice.
Danes ga samo gledam,
jutri ga bom mogoče utrgala,
da si bova bližje:
v vazi ga imam lahko
na pisalni mizi.
Zanima me,
če je dovolj
odporen in 
če bi prenesel 
sušo.