ponedeljek, februar 24, 2014

Moj - moja



Ko sem prebrala meditacijo, sem se obula in jo mahnila, kamor vedno rada grem. Toliko poškodovanih je, veliko pa še vedno čilih. Drevesa v gozdnem zavetju pijejo sončne žarke; ko jih objameš, se njihova toplota zlije vate. Po prstih ti gre do zapestij, pod kožo, po žilah skozi telo. In ja, drevesa so pesmi. Že dosti smo si jih zdrdrali, včasih pa se radi crkljamo kar v tišini. Ko bi takšni topli dnevi vsaj trajali ... 

jasnina z moje jase


0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home