Skrivalnice

s soncem se grem, v gozdu, ki šumi v rahlem vetru kot leni valovi.

Svetlozeleno listje se veselo pozibava, hrustljavo v dopoldanski svežini.

Požiranje svežega zraka masira pljuča, sonce pa polira očesna zrkla. Iz gozda potem prideš kot nov, lažje glave in gibkih ramen, s prožnejšo hrbtenico. In z majhnim žarkom v dlani, če ne dvema. Eden se mi je ujel še na kožo zadaj na temenu.