Diši.
Po limonovcih, nescafeju in neizživetosti, ki brbota v želodcih.
Po ritmih Venezuele.
Tlesk s prsti in sem tam.
Aladinova svetilka mežika za drevesom, vabi.
Naj si zaželim tebe?
Bom razmislila.
Mogoče je bolj zdravo, da nocoj sanjam.
Upam, da ne zelenih, sluzastih pajkov, večjih od ljudi.
Domišljija se napaja v nadzemlju.
Srka vakum, oblači se v valove.

Bi ti čakal z zavezanimi očmi? Da, ne, da, ne.

Naval ognjeniškega bruhanja počasi slabi.

Hvala.

Še kdaj.