sobota, september 03, 2005

Sproščanje.

Danes mi ne gre dobro od rok, nog, iz glave. Trda sem. Ne maram sopare, zatohle vlage. Spet spim na barki. Spolzka paluba, razjarjeni valovi. Nemir je moj enojajčni dvojček. Skupaj spiva, se igrava, sanjariva, lenariva, včasih celo kaj ustvariva.

Ko sem že pri igri, med spoloma, iz abstrakcije v realizem. Tanka linija. Vmes nekaj napora, napetosti, redko steče gladko. Zlivanje. Kot mešanje barv z namenom, da se rodi nekaj novega, unikatnega. Potem različne stopnje elektrenj. Mlahavi curki : močnim curkom, v bitki za nadvlado. Kemija, fizika, plodna fantazija in nekaj tabaska. Zapeljevanja, spoznavanja, žilavost, kipeče besede, nategovanja v prazno.

Ta trenutek ne vidim smisla. Absurd za šalo premaga logiko, ki me večkrat izneveri.

Sobotne vragolije. S šivanko v meso. Pikanje. Temeljita masaža lasišča bi mi iz podkožja pregnala zloben skepticizem. Paralelizmi.

Peče.