Kokonsko

Počutim se multiplo ustvarjalno. Žrtev bo nekaj majic, katerim bom izrezala ovratnike, rokave, pol trupa, diagonalno, jih pošila s cvetkami, hmmm, napisala bom ... že kaj, po pajkovsko si plešem v ogledalu, malo tudi Tebi. Nekam bi izobesila še neznano inštalacijo, nekaj luftnega, med drevesi, pod nebom, s prsti bom prečesala vsak cm/3 votlosti, mogoče najdem žadasto prstanasto ploščo, si jo zavežem v lase, pustim, da se vraste vame za določeno obdobje, dokler ne zarjavi, potem večerna zarjica pobere vse živo, da zaspi. Sviloprejkine niti na ogrodju iz bambusa, preslica in vreteno, sukanje. Njegove oči zbodejo kot kaktusovi trni - če rastlinam ne daš piti, so popadljive - namesto krvi priteče oslajena oranžada, ki sem jo pila, ko mi je iz oči curljala po licih, na ustnice, samo zato, ker sem od preblizu upihnila svečo, ki še ni hotela ugasniti. Bežite še nepoškodovane obleke, bežite!

P.S. Izdelki kot rezultat moje »ustvarjalnosti« neredkokdaj končajo v smeteh.