nedelja, februar 19, 2006

Light

Zbudila sem se s škržati v trebuhu. Lahkotna, krilata. Vse bi. Plavala. Plesala. Učila se. Pisala. Gledala. Občudovala. Dotikala. Božala. Stapljala.

Jukebox mi spretno izbira Barry White's Lets Get it on (I'll have to get it on, sick of being hard, adversative and soaking wet, moulding like soft wax), Caetano Veloso's Todo Errado (ne razumem ničesar, a verjamem prepričljivim glasbenim poslikavam) in
Joaquin Rodrigo's Allegro con spirito. Asociira s prebujanjem pomladnih trobentic in toreadorskimi izzivanji, vmes pa črnolasi plesalec s stopalom gladi mlado damo po ledjih, ko zleknjena na žametni zofi pogleduje skozi zapacano okno. Z brbotajočim duhom, ki se pripravlja na osvoboditev.

10 Comments:

At 2:16 dop., Anonymous Anonimni said...

oguljene mize v kulturnih domovih imajo barvo, vonj in okus. zaklepajo cas. se posebej, ce podlagajo mlecnate zvitorepke.
iz zavetja temnih tezkih zaves seveda opreza clovek opazovalec.

 
At 2:19 dop., Anonymous Anonimni said...

smo za zaljubljanje godni, ze malo jezni ljudje...

 
At 11:22 dop., Blogger Špiklja said...

> > > = < < <

naj že skopni ves sneg, da se bo dalo stopati brez drsalk

 
At 12:22 pop., Anonymous Anonimni said...

Na hoduljah ti sledim čez Črno jezero :)

 
At 12:32 pop., Blogger Špiklja said...

me boš na kopnem ujel?

 
At 1:10 pop., Anonymous Anonimni said...

Ujamem,
iz tebe zajamem,
dojamem.

 
At 2:12 pop., Blogger Špiklja said...

brezimci in berači

 
At 5:22 pop., Anonymous Anonimni said...

Pa še kako pomembno je Ime ...

Rdeče.

 
At 12:53 pop., Anonymous Anonimni said...

gric gric

 
At 1:03 pop., Blogger Špiklja said...

:) kozu

 

Objavite komentar

<< Home