sobota, maj 27, 2006

vintage




Med raziskovanjem zaprašene kleti, jih najdem. Starejši od 10 let, blizu 15, mislim celo, da niso moji; v takratnem obdobju sva si jih s kolegico Tino zelo menjali. Obe sva jih imeli celo vrsto; roza, nizke, visoke, potiskane z obrazi, z indijanskim vzorcem ... Legendarni so, prav res. Že zelo dolgo jih nisem obula, zdaj so mogoče že izvensezonska roba, ampak na kakšno krilo bi čisto šli, tudi bodo. Znucani kot so, nosijo poseben pečat, ne samo Martens as such, ampak tudi dolgo, pestro življenjsko zgodbo. Patinirani so. Manj paziš nanje, bolj jim obrabljenost pristoji (kar me spomni na nekatere moške; bolj ko se razkrajajo, bolj magnetni so).

Zdaj bom pa izumila še kakšno kreacijo, ki ne bo za v koš.

Feelin' punky!