Posodobljeno

Zupančičev Hamlet sinoči, v napol prazni dvorani. Za klasično Shakespearjevo tragedijo solidno učvrščena, vznemirljiva predstava, kateri več kot dobrodošlo prisostvujejo Faričevi plesalci z udarno koreografijo in kostumi, ki se lepo, nevsiljivo integrirajo v igro in skupaj z igralci zamaknjeno uprizarjajo stilizirano plesno-verzno poetiko. Kostumi nasploh, so decentno drugačni, spoštljivo zmerni in funkcionalni, kot tudi scenska rešitev: masivna diagonalna miza = hkrati catwalk pista / plesna platforma / obrežje za utapljanje / pokopališče / bojišče in dvorne sobane za spletkarjenje. Atraktivno je tudi akrobatsko smrtonosno sabljanje, vsa stilizacija mi je zanimiva; jesti, brez da zaužiješ, piti, brez da izpiješ, ljubiti se, brez da se spojiš ...

Želim si več plesno-dramskih uprizoritev, ki s pravo mero treniranega giba definitivno popestrijo besedno odrsko vojskovanje, ki je pogosto, žal, samo to; toga suhota.

*hvala Gabru za prijazen sprehod za odrom