nedelja, julij 09, 2006

Sinoči sem gledala Vala, alias Jima, verjetno že desetič. Že kot mulci smo se navduševali nad Doorsi, Sergeja, ki je imel rahlo govorno napako (r v l ali j), smo klicali Dojs. Na vseh žurih so bili obvezno poslušanje. Kmalu sem se zagledala v fantina, ki je, še vedno, zelo podoben Jimu oz. še bolj Valu. Ustnice, oči, lasje, hoja, še nekaj about him; prednosti se je namreč zavedal in jo izkoriščal sebi v prid, jasno. Ko je nosil T-shirt z Jimovo ikono na prsih, so ga mimoidoči spraševali, kje tiskajo majice z lastno podobo.
Jim je bil svojski poet, sanjač, predrznež, romantik. Blazno seksi, nevarno sugestiven. Film gledalcu nudi dober vpogled v kontroverzna sedemdeseta, kaotično »zvezdniško« življenje, na glasbeno sceno. Žal mi je, da v Parizu nisem obiskala njegovega groba in podžgala podzemne strasti, katerim poveljuje Tanatos. Smrt potrebuje nekaj življenja in obratno, ravnotežja nam manjka. Sveže rožice dišijo tudi v posmrtnem.

"
If the doors of perception were cleansed, every thing would appear to man as it is: infinite."
Willian Blake

8 Comments:

At 11:12 pop., Blogger Vanja said...

Ob filmu je tudi mene zgrabila nostalgija po "tistih časih". Na žalost pa nisem zdržala do konca filma, me je premagala zaspanost...

 
At 10:56 dop., Blogger Špiklja said...

mene še kaj drugega zagrabi, ko Ga gledam ;)

 
At 12:35 pop., Anonymous Anonimni said...

glede groba v parizu se ne sekiraj preveč. jaz sem bil tam lani, pa sem bil kar malo razočaran. če ne drugega, je več kot očitno, da so jim šle trume netipičnih obiskovalcev na živce. vse skupaj zgleda zanemarjeno in neugledno. stojiš tam, zagledan v skromen napis na kamnu in se sprašuješ, zakaj ne občutiš vsaj malo tiste, hmm... karizmatičnosti? vsaj nekaj bi moralo biti, pa ni. še kup prinešenih rož izpade patetično. in se s čudnim občutkom odpraviš naprej k gospe Piaff...
rest in peace, jim...

 
At 1:04 pop., Blogger Špiklja said...

kar najbolj šteje, je v naših glavah, ne? ;)

zven imen kot so: apollinaire, balzac, bizet, callas, wilde in drugi, mi napenja radovednostna jermena okrog ledij, to je vse

in jimu bi ob nagrobnem kipu pustila kakšno vejo kosmulj; tudi posušene bi mu naredile lepo verižico okrog vratu

si že videl tole:
http://www.teaterssg.org/pagine/PiafEdithPiaf_slo.html ?

(ne vem, koliko jo še igra, če imaš rad piafovo, zelo priporočam)

 
At 1:07 pop., Blogger Špiklja said...

Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

 
At 1:10 pop., Blogger Špiklja said...

http://piafedithpiaf.com/

tkole, boljši link, pardon za napačnega

 
At 3:08 pop., Anonymous Anonimni said...

hvala za link. teatraliki ste zdaj tako na dopustu, morda bo jeseni še kakšna predstava...

če imaš namen jimu obešati karkoli okrog vratu, boš morala s seboj prinesti tudi kip, saj tistega slavnega doprsnega ni bilo več :(
če bom našel fotko, ti jo za štos pošljem na msn-jevski naslov.

zanimivih imen tam je pa toliko, da so mene naslednji dan bolele noge... ;)

lp, beno

 
At 5:00 pop., Blogger Špiklja said...

:) teatralik sem jaz kvečjemu po naravi

pošlji ja, če imaš

 

Objavite komentar

<< Home