pet do 21h

v veliki, prazni stavbi
se zatika čas
pride že čisto blizu, da bi šepnil v uho
nekaj nežnega, pa je zamašeno
od mehurčkov penine

skozi steklena vrata se zrcali tema,
posuta z vhodnimi lučmi,
ki namesto mladih lun bedijo,
da se kdo kje ne izgubi

nič sladkega nocoj

suh zrak je pohrustal užitkarske vizije
urni kazalci uspavajo
sčečkane oči
preveč spanja jih drobi

pretopel večer je za dolge hlače,
četudi lanene

še v najbolj utesnjujočih blokih zvečer
svetijo lestenci
lepo je, da ljudje radi razkošno večerijo,
ko drugi brezskrbno spijo