- naslova ni -

Reče ti, da te bolj varuje
kot veruje,
in reče tudi, da srebaš z roke
nebo v bel povir.
Reče še marsikaj, kar se
vali kakor oblački dima dol po nevidni
tančici, ki ti visi z bolečih ramen
in se ti zapleta med nogami,
da se stalno spotikaš,
oni pa mislijo,
da izgubljaš smer.
Rečeno je ohromljeno,
kadar ti brenči nad temenom
kot trop mastnih kebrov.
Ne bom jih speštala, ker ..
ne morem.

Kdo je ta, ki lahko
govori
in o čem govori?
Potem kmalu obmolkne za vedno,
ti pa še vedno poslušaš krilate živali,
ki se ne svetijo,
samo mastijo se
s tvojimi razpuščenostmi.