Kulturni dan in hribolazenje

Že res, da nisem najbolj družabno bitje oz. se družim, ko mi to zapaše, z ljudmi, ki mi pašejo. Današnji vzpon na Šmarno je vseeno presegel vse meje dobrega okusa. Že pod vznožjem zaparkirana cesta, kaj šele parkirišče. Gor in dol se vijejo kolone ljudi, lep dan je, očitno sonce masovno zvabi v zeleno, na svež zrak, ampak ravno tistega miru, ki je v gozdu dobrodošel, danes res ni. Na vrhu shod, že na videz hujši od gasilskih veselic, obrnila sem malo pod in se zdihala pod krošnjami dreves. Sončenje je čisto ok tudi na domači terasi. Na obisk kakšnih galerij, predstav in podobnih zadev, danes še pomislit ne upam. Sploh, ker je marsikaj na voljo brezplačno. Raje bom pridno pisala diplomsko, v teater (ipd. ustanove), pa bom zavila kdaj mimogrede, da bo izkustvo vsaj približno lahko pristno.