εὗζην

Kolega včeraj ob kosilu vpraša, kaj bom počela za vikend. Imelo me je, da bi odgovorila, da bom na ladjici sredi širne modrine snovala diplomsko. Pozimi vedno sanjarim o poletju. O modrem. Čolnih. Odprtem. Neskončnem. Snovanje je najboljši del ustvarjanja. Ko se zamisli pregibajo ena v drugo, pot in cilj še nista jasna, sproti se spreminjata. Vse to pod milim septembrskim soncem.

Januarsko žarčenje je vsaj spodbuda za kak vzpon na bližnji hribček. In za snovanja, še preden prsti napadejo tipke.