Golota

Poleti so jeziki bolj neposredni. Ko je vroče,
ne maramo ovinkarjenj. Razen dolgouhcev, ki se raje
skrivajo pod črnimi klobuki. Za kopreno
preteklega – kjer so veličastne katedrale
nadomestili zastareli bunkerji
in si dva, ali trije mečejo pesek v oči.
Zaviti v lažne zdaje,
opotekaje na svojem zadnjem maratonu.
Sledi odrežeš, ko ti
po sveži rjuhi z neba pršijo saje.
Tistim, ki si upajo
vzdolž trupa odpeti zadrgo,
bi na nočni omarici kdaj moral
zadišati hibiskusov cvet.