torek, avgust 14, 2012

Modro

Skoraj nikoli ne povem najnujnejšega.
Tisto kot napihljivi balončki
ostaja nekje v grlu.
Na izpitih so se mi pravi odgovori
vedno stkali šele kasneje,
ko sem besede že zamenjala
za barve in vonj večera.
Ko gre za življenje in smrt,
nekateri izberemo vrzel vmes.
Doseže jo tudi prst,
s katerim pomažeš rob jogurta,
in je včasih čoln,
ki drsi po kopnem.
Dotika se nenujnih reči.
Pozna, kar drugi ne
in občuduje malo morje
konotacij modrega.

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home