Dokler ti ne zadiši

Vsak človek ima svoj jezik. Govorimo jih lahko več, imamo pa le enega, ki je v osnovi naš in se izraža v vseh. J. Derrida je sicer nekoč izjavil, da govori le en jezik in še ta da ni njegov. Mene jezik ljudi vedno zanima. Tisti v ustih in v mislih, ki prihajajo na dan, zraven se nehote vmeša še glas. Troje tvori pomembno imetje človeka. Prav hecno je, da dandanes lahko kadarkoli govoriš z nekom z drugega konca sveta, če govoriš njegov jezik, se pravi ga poznaš, jezik, v bistvu pa gre kljub temu za dvoje popolnoma tujih si dikcij, ki se razumeta kot grablje za na vrt in seme korenja, ki je še globoko v zemlji. Ne gre torej za poznavanje jezika oz. za znanje, temveč za posluh jezika tistega, ki govori. Pri tem se največkrat zdi, da smo popolni analfabeti.
Zdi se tudi, da je treba pregrabiti ogromno površin, prepluti širna morja, da se približaš semenom jezika, ki ga govoriš tudi sam.


Ilya Zomb

P.S. V eni od Jesihovih pesmi sem ravnokar prebrala tole: "Modrost je lahko samo jezik eksotike, ki o sebi ne ve še prav nič."