Lepi brez denarja

J. Ashbery, Summer Dream, collage

Kaj vse najdeš, ko se lotiš generalnega pospravljanja omar z najrazličnejšo kramo. Poleg knjig, po policah ležijo prazni dvd-ji in cd-ji, na katere sem že zdavnaj pozabila, pa razne škatlice - ne prazne, zapiski, prevodi, pisma ... Med drugim tudi prav zanimiv The Paris review, literarna revija, ki izhaja štirikrat letno in zajema širok diapazon pisarij. Mimogrede sem jo enkrat dobila v roke in jo še vedno imam. V njej sem našla prav fino spomladansko pesem mladega Zacharya Cotlerja, jo bom nahitro prevedla:

Lep brez prebite pare

Nenadoma utrujen med Franozinjami
v sobanah

Rimskega imperija v muzeju,
naveličan kroženja

po klopcah. Bronaste
glave, čelade, bizantinska

žlica, šesto stoletje, vgravirano,
posvečeno Virgilu: Čedna

mladina, ne verjemite preveč
v lepoto; brez denarja 

ne morete biti lepi ... ženske padajo,
si vihajo krila, na moji klopci

in so na lepem meso in vonj,
a z mano ne govorijo.