razpeti krila

prebudim se sredi polja,

koruza še ni razpela svojih krilc,

moja plapolajo;

stopim na široko,

med stopali pol metra zemlje,

ki brsti od rasti,

plevel poganja ciklamne cvetove,

visok dimnik tovarne

je ladijski žerjav,

ki močno doni.

pretegnem si ude,

da se pogovoriva o ribah,

ki so z morja zašle na kopno,

a ni problema.

poveva jim,

da so zidovi že zdavnaj

porušeni.
da lahko tudi tu
plavajo in naučijo krte
kakšno pirueto.