Znanstvena fantastika

Kar se tiče zgodb, se nekaterim dogajajo intenzivneje kot drugim. Sama, se zdi, zapadem v kakšno tistih, ki se trajno vtisnejo v spomin, približno na vsakih pet let.

Spomnila sem se ene, ki je na nek način posebna. Po prvem letniku faksa, ko sem bila že dodobra zagledana v nekoga, ki mi je v tistem času znal razpirati prostore, o katerih nisem imela pojma in so me hkrati blazno zanimali, sem se nekega poletnega dne znašla na majhni ladjici, ki nas je iz Komiže na Visu peljala do tamkajšnje turistične atrakcije Modra špilja; gre za jamo, kakršne so posejane po celotnem  Mediteranu. Voda, ujeta v jamah, odseva precej divjo modro barvo le zaradi sončne svetlobe, ki vanje proseva. Skratka, nič posebnega niso, domačini se pač morajo znajti in pritegniti ljudi, da si gredo pogledat čudo narave. Tisto mini ladjico je takrat zajelo neurje, velikanski valovi so razsajali po morju, visoki tja do 5 metrov, kar je bilo s palube videti hudo grozljivo. Spomnim se, da sem se nekajkrat že videla pod ladjico, kako me nese na dno morja. Ko se je val pod kotom 90 stopinj kot visoka gora lomil proti nam, bi nas zlahka razkosal, kot ribič, ki na tržnici razkosa svoj ulov, a ne, na krovu smo imeli spretnega mornarja, ki je vedel, kako je treba pluti v takih razmerah. Takrat sem po nekem čudnem naključju pomislila na omenjenega človeka, ki ga osebno še nisem poznala. Od pljuskanja grobih valov in neusmiljenega vetra sem mokra od nog do glave mislila na njegov trebuh. Hecno. Kako se naslonim nanj in je vse v najlepšem redu. Misel nanj me je bodrila, da nisem dokončno obupala; vožnja se je seveda končala brez večjih težav. 

Čez nekaj let, ko sva si bila z njim že skoraj tri leta zelo blizu, sem se enkrat spomnila prizora z ladjice in mu povedala, da sem takrat mislila na njegov trebuh, kar je bila v tistem času čista znanstvena fantastika, potem pa pač povsem domač prizor. Smejala sva se, kako se sosledja v življenju včasih hecno obrnejo, nemogoče postane jedro domačega in še vedno, vsaj eden od naju, o tem lahko kaj malega napiše.

Kako zelo sugestivne so lahko močne fantazije, tudi znanstveno fantastiko naredijo za srčno prejo ...