sobota, oktober 12, 2013

Teater ali igra ugibanj

ilustracija:

©Jeffrey Michael Harp


Še ena beležka, pismo, ki bi ga napisala komu, ki bi hotel vedeti, o čem razmišljam prav zdajle, med gledanjem ne preveč zanimivega filma, ki me ne pritegne dovolj, da bi bila zatopljena v zgodbo.

Misli so mi zaplavale k obrazom. Enkrat sem že pisala nekaj o tem; da rada opazujem človeške obraze, to neverjetno morfološko raznovrstnost. Čutnost, ki jo nekateri izžarevajo tako zelo, da te stisne v trebuhu. Skrivnostnost, ki bi jo včasih za vsako ceno odluščil na prafaktorje, vse dokler ne bi razumel, kaj skriva za zgornjimi plastmi. To imam zares rada. Zazreti se v obraz, ki te navdihne in se vanj potapljati. Ni treba, da je lep. Živ mora biti, poln poti, mostičkov, rek, ki se zlivajo v usta. Zanetiti te mora. Da ne moreš, da ne bi ugibal, kaj vse se izraža na koži in v očeh. In pravzaprav se mi že dolgo ni zgodilo, da bi kaj takšnega imela pred seboj. No, se mi je na Kosu, sam obraz me je zelo pritegnil, potem pa so ga skazile besede, še bolj pa tisto neizgovorjeno. Če veš, vohaš, da se vanj ne moreš potapljat, da ni dovolj snovi, izgubi privlačnost, ki te premami na prvi pogled. O tem sem zadnjič, po nekaj kozarčkih ouza, že precej razvneto pripovedovala nekemu drugemu Grku, hm, očitno se samo še z njimi zapletam v debate, pa žal ni najbolj razumel, kaj mu govorim. Ni vedel, kaj pomeni beseda inspiration, kako to mislim, da me mora obraz nekoga inspirirati. V zagati sem bila tudi potem, ko sem mu poskusila razložiti, kaj inspiracija je, mislim, kako jo sama občutim; bilo je jasno, da ne govoriva istega jezika. Rekel je npr., da sam od punce sploh ničesar ne pričakuje. Da bi rad le, da bi z njo bilo kot prvič, ko se ob njej zbudi. To pa nikoli ne more ostati enako. Prvič je enkratno. Lahko marsikaj potegne za seboj, sčasoma je lahko tudi bolje, seveda, dvomim pa, da je enako ...

Ko rečem obraz, mogoče mislim tudi "attitude" za njim, ki se nekomu kaže v očeh, sliši v glasu, vonja na koži. Vidi v gestah. Komaj čakam, da ga spet kje uzrem. In da ne bo navdušenje splahnelo, temveč se le še okrepilo. Malo trajanja bi bilo fino izkusit, ja. Eno zares močno predstavo, ki ima nešteto dejanj tudi za kožnim zastorom. Predstavo, ki ti spodnese tla pod nogami. Da kljub naprezanju pravzaprav ničesar ne uganeš. Tega si želim!

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home