sobota, september 21, 2013

Rodoške sladkosti

Pa smo spet pristali na domačih tleh … Jutranja kava na balkonu z jopico čez ramena, čeprav je sončno. Ko sem se včeraj zbudila okrog 6h zjutraj in jo popila na tamkajšnjem balkonu, ovitem v jutranjo zarjo, je že bilo 24°C, mi je sporočal blazno pameten telefon. Krut občutek je, sestop na domača tla, vedno ko se vrneš od kjerkoli z lepimi izkušnjami. Najbolj bom pogrešala tisti vonj, ki ti zjutraj zleze pod kožo, v glavo … Dišave po morski peni, borovcih, oleandrih, citrusih, po čistem miru, ki ga predira le kak let galeba.

Vlycha pri Lindosu, na Rodosu, je čudovita. Pomeni sweet, enako Glyka Nera, restavracija pred hotelom, ki nosi to ime; tako glyka kot vlycha pomenita sladko, vodo, potočke, ki se na otoku zlivajo v morje.

Rodos je vodnat otok, zahodni del lepo ozelenjen, obala divja, primerna za surferje.



Če ga obiščeš sam, imaš dosti več možnosti, da spoznaš zares prijetne domačine. Ravno včeraj sva v Glyki Neri debatirala z nekim Angležem, ki tam preživlja medene tedne, da si v paru, tudi s prijatelji, večkrat popolnoma zaprt za ljudi. Prideš, da bi se imel lepo s svojimi, ne dopuščaš možnosti, da bi ti lepoto otoka odkrili ljudje, ki k njej bistveno prispevajo. Z veseljem bi se jim pridružila za še kak mesec, poletna sezona se pri njih zavleče do konca oktobra, zime sploh nimajo. Poznajo v bistvu dve sezoni. Od aprila oz. maja do konca okt. imajo poletje, letos milejše kot sicer, kar pa še vedno pomeni, da so dnevi, ko je tja do 38 stopinj, ki niti malo niso moteče. Zrak je vlažen, dišeč, vetrovno je, oblački se že sept. včasih sicer pokažejo, dežuje zelo redko. Jeseni in spomladi, ki sta nekako njihov drugi letni čas, je tam okrog 12 do 15 stopinj …. Ah …

Teh počitnic se bom zapomnila zaradi Lile, Tassosa, Vasilisa … Seveda bom v spominu ohranila tudi prelepo lindoško akropolo,
dolino metuljev, mojstre keramike. Lila je dekle, ki v restavraciji dela 8 mesecev, med sezono, sicer celinka iz Thessalonikija. Zelo simpatična Grkinja, ki je ime dobila po Milkini čokoladi Lila Pause; njena mama jo je oboževala, dojenčica se ji je zdela prav tako sladka. Na njej sem opazila najprej njen topel, pameten izraz na obrazu, šele potem gromozansko rito, ki jo nosi pod usločenim hrbtom, pod trtico z  izrazitima ženskima grebenoma, kot pri črnkah. V baru, kjer streže, ljudi razoroži z najlepšim nasmeškom in se ti takoj prikupi. Izvem, da je fizioterapevtka, ki na celini ne dobi službe, grška situacija, ki se ji vzorčno pridružujemo, v marsičem ji lahko že kar konkuriramo. V restavraciji dela tudi njen fant Nikos, kuhar, skupaj sta že 8 let, to pa zato, mi pove, ker si dajeta prostor. Niti malo nista posesivna, uživata, ker si ne postavljata meja. Ribe, kakršno pripravi Nikos, in je tudi Lilina najljubša, mylokopi, iz zaliva Vlycha, postreže jo z rdečo peso, brokolijem in ekstra deviškim olivcem z limono, še nisem jedla. Erotika na krožniku brez primere.

Tassos, ki je kot nek šef strežbe, je v Glyko Nero prišel skupaj z Nikosom. Skupaj sta delala v nekem posh hotelu v mestu Rodos, a se bojda v teh manjših, družinskih hotelih da bolje delati in tudi zaslužiti. Že prvi dan sva se spontano zaklepetala. Bister fant, nič vsiljiv, z izrazitim občutkom za detajle. Takoj se je zapomnil, kako mi je ime in od kod sem, mi čestital, ko so naši košarkarji pometli z njihovimi, tekmo smo seveda vneto spremljali. Proti koncu počitnic me je povabil na izlet po okoliških krajih, v Charaki in Kalathos, me poučil o njihovem vinu, hrani, kaj se kdaj pije, s čim itd. Ima devetletnega sina Petrosa in je že 5 let ločen, malo starejši od mene. Simpatičen, kot prijatelj, tistega več nisem začutila, čeprav se je trudil; kljub temu ni bil tečen, samo občutljiv. Grki in patos ... Povedal mi je tudi, da je Vasilis, eden od treh sinov lastnika hotela, ki mi je takoj padel v oči zaradi neobičajno rahločutnega obraza že prvi dan, ko je očetu pomagal na recepciji, samo otrok. Da ima 22 let, ob čemer sem se kar malo zgrozila. Nad tem namreč, da sem očitno že v letih, ko še posebej privlačijo mladički. Vasilis je deloval sramežljivo, sicer spogledljivo, a je bil vedno obdan z očetom, mamo, brati … Ko sem predvčerajšnjim končno le prišla na svoj račun, ga dobila samega na terasi ob frappeju, sem po nekaj minutah pogovora z njim ugotovila, da se na svojo intuicijo, ki je rada precej dominantna, res ne smem zanašati. Rahločutnost, ki me je pritegnila, je izpuhtela z njegovo zoprno nadutostjo. Čisto navaden mulo je, ekonomist brez domišljije, poln samega sebe, lepe oči in zobe gor ali dol … Ni srčen človek, če že, tega ne kaže, tako da me je zaslepljenost hitro minila. Raje sem se pogovarjala z njegovim bratom, ki je cele dneve preživljal na plaži, med sončniki in ležalniki, pri vodnih športih, se nadvse razveselil, če si malo poklepetal z njim; zdaj že kar spodobno čebljam po grško. Zelo hitro bi jo tudi obvladala. Prijazen poba, velik medo, ki rad poje vse, kar sam ne moreš; naj gre za lubenico, oreščke ali pecivo. Srčne preprostosti Grkom v večini res ne manjka.
Tassos se je prišel poslovit z buteljko odličnega rodoškega vina s sadno aromo.
Včeraj sem po prihodu domov nazdravila s kozarčkom, njemu na čast, yamas!, danes jo bom mogoče kar izpraznila. Da bom lažje prenesla naše blede barve. Pogrešam navdihujoče vonjave otoka in ljudi, tople stiske rok, milo grško muziko, toplo morje, ki se ti sveti na koži kot biseri z neba. V Vlycho se bom zagotovo še vrnila …V svet svetlobe, kot grško lepoto imenuje Henry Miller, s katerim sem si ozaljšala poležavanja pod najmilejšim soncem.

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home