Mačjeslovne reči

Kak ponedeljek, ko se vikend prevesi v nov teden, še nedorečen, padem pod vpliv Svetlaninih pisarij. Ja, so malo žalostne, a vedno iskrene. Lepe (kot tale). Občudujem preproste misli, še malo ne plehke, mačkaste so. Tudi mucke ne komplicirajo rade, "v mačjih očeh je prostora za eno samo noč" (S. Makarovič), ki je skrivnostnejša od tisočerih nemačjih noči skupaj. In njihove ljubeznive zvitosti se le malokdo priuči. Svetlana pravi takole:

Mačje oči

Kdor gleda skozi mačje oči,
jih morda še najbolj pozna,
saj mačke vedo, da z ljudmi je tako,
da jim radi prinašajo zlo,
hinavski, zahrbtni, pretkani,
na videz ljubeči in vdani -
kdor gleda ljudi skozi mačje oči,
ta ve, da so mojstri laži.

Kdor si včasih na obraz nariše še kakšno pikco, je že malo klovnovski, ampak saj tudi klovni bolje vedo, kako zares je z ljudmi, ki gledajo skozi človeške oči.

Mislila sem napisati pesem Primož. Mogoče jo bom popoldan, ob ventilatorju. O fedrih in narobe obrnjenih ključih. Mogoče zato, ker nikoli ni hinavski, zahrbten, le malo pretkan in na svojem oblaku usedlan.