Neprevedljiv cvet

Tisto, kar te zaznamuje, dolgo časa nosiš s seboj. Kot neviden cvet v dlani, ki ga božaš s prsti. Listi so mehki, na otip žametasti ali pa svilnato fini. Včasih se nanj spomniš, ko že pozabiš, da je s tabo. Na občutek, ali pa glas, ki se je vtisnil vate. Včasih bi celo komu povedal zanj, ga delil, pa veš, da bi ga s tem razgradil, mu odvzel esenco, ki ima pomen samo zate oziroma jih ima toliko, da če enega izdaš, drugi še bolj zaživijo, vseh pa ne bi mogel prenesti naprej. Včasih imaš na dlani zgodbo, niz dogodkov, ki jih hočeš-nočeš gladiš, sestavljaš, brišeš ... V moji je včasih čoln, včasih pa ga ni. Voda včasih preplavi vse, kar v dlani je, včasih pa steče vame in dlan ostane suha, na videz prazna. Če ji prisluhneš, morda slišiš šumenje pene pod kožo, a ne vem, če ne bilo raje neslišno.