Preproste reči

Ko je oblačno, tik pred dežjem (poleg tega še tik pred mesečno krvavitvijo), si želim samo nazaj na morje. Pod vroče sonce, z vetrom v laseh, le najnujnejše bi vzela s sabo, pa čolnič bi imela ... S takšnim sicer vem, da sem pred valovi varna kot majhno zasebno letalo z neizkušenim pilotom pred močnimi turbulencami (ko sem prebrala o nesrečnem pristanku Boeinga 777 v San Franciscu, me je zanimalo, če je bila kakšna odmevna letalska nesreča tudi na katerem od grških otokov, česar se sicer ne spomnim, Google pa pravi, da je ravno prejšnji teden nek izraelski par z malim letalom v neugodnih vremenskih razmerah izginil z vidnega polja na nebu nekje pri Zakynthosu, trupli so že našli), ampak bi tvegala. V modro, k žvižganju vetra, toplim pogledom, ribam .... 

(julijska slika s koledarja, ki je obešen ob moji pisalni mizi)

Čisto preprosto, ne? Saj bo kmalu september.