nedelja, november 03, 2013

Besedno-vizualna kotalikanja

Te dni sem očarana nad Geraldom Durrellom, bolj ali manj znanim bratom Lawrenca Durrella, pisca kultnega Aleksandrijskega kvarteta, ljubitelja čarobne Grčije in kompleksnih medčloveških občevanj. Gerald, za razliko od Larryja, ni pisal rad, obsedale so ga živalske vrste, narava, živa pokrajina. Njegov avtobiografski roman, ki smo ga v slovenskem prevodu dobili razmeroma pozno, Moja družina in druge živali, je močno zapeljiva zgodba o bivanju na Krfu, o ekscentrikih v živalski preobleki in tudi v človeški. Branje njihovih prigod, Gerryjevega doživljanja grške dežele, je sugestivno, mamljivo, žgečka otroka v tebi, mu v dlani poda čarobno palico, s katero svojo lastno popotno žilico spremeni v svet na dlani. Popisuje tako slikovito in plastično, da se ti zdi, da njihovo resnično zgodbo spremljaš kar z ležalnika v senci oljčnih nasadov, omamljen od mirte in limonovcev, od koder se miže nasmihaš njihovim pripetijam. Prijetna zgodba, jo toplo priporočam; sploh zdaj, ko tu počasi jadramo v siv, hladnejši del leta. 

Mimogrede mi je za dobro jutro v roke prišel še Bernik, ki pravi takole:

"Uganke in puščavska zapeljevanja so od zmeraj, kot palme, pesek in nebo. Tudi v kepah spanca so sopranska zapeljevanja jutranjih minut med zemljevidi premočenih glasov. Star sem, brez čevljev in dežnika. Atelje je poln plevela. Grem do doma, bos s kadilom v rokah hodim po vodi okrog oltarja, ovitega z vijugami otroške zvestobe. Dani se v napetem zidu za tisto sliko, hitro se odpirajo okna in cvetovi .... moji prijatelji sloni imajo radi žive barve z belo grivo. Iznenada zatrobi jutranji rog veselja in svitanice iz otroških rok, da spet začnem klesati v dvom in molk."



Polna vneme, po glavi se mi kotalikajo besede in slovnične strukture sodobne grščine, ki se jo nanovo učim kot prvošolček z očali in preveliko torbo na ramenih, bom že pred kosilom spekla muffine z granatnim jabolkom. Mogoče bodo zrnca sadeža v pečici, na vročini 210°C, popokala in se bo krvavo rdeč sok razlil po mehkem, nabreklem testu. Vsak je kdaj umetnik, na svoj način.

** Vizualno opremo sem si sposodila pri Angeli Petsis.

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home