Portretna zgodbarjenja

Raphaelova Joanna

Portreti me fascinirajo odkar pomnim. Fotke ali slike od blizu, predvsem obrazov, ki so povednejši kot karkoli drugega o človeku. Na obrazu je vse, kar smo. Vse, kar nosimo s seboj, še tisto, česar smo se s težavo otresli; bolečine, travme, strasti, predvsem pa skrivnosti, ki se ne pustijo razbrati. Kot male nevidne živali nam silijo iz oči, ustnic, če se ne razlijejo po koži in se svetlikajo kot zlati prah. Ali pa nas markirajo z madeži, pikami, gubami, brazgotinami. O vsakem obrazu se da tudi na prvi pogled marsikaj povedati. Ko človeka spoznavaš, ti hote ali nehote razkriva mnoge detajle, ki jih, tisti, ki radi vizualiziramo, nekako prilepimo k njegovi podobi. Oblikujejo zgodbe, z besedami, gestami, pogledi, vonji, dotiki ... Rada imam takšna zgodbarjenja. Z njimi se zaposlujem, kadar so moje vsakdanjosti prekompleksne, ko jim ne znam priti do dna. 

ostale fotke: http://colectiacosticaacsinte.eu/about/