Zelenila

Po finem vikendu še lasje prav stojijo. Velikokrat se v ponedeljek jezim nad njimi, nobena frizura ni v redu, danes padajo lahkotno, pustijo se speti, prepogibajo se, voljni oz. zadovoljni.

Ženski pogovori o norih pričakovanjih in neizogibnih spremljevalnih razočaranjih, o padlih idealih. Otroške domislice, ki ti zbistrijo preodrasle poglede; natrgajo jih na kosce in jih kot odpadle lističe zasanjanih belih brez zazibajo po tvojih vodah. Brbončno razvajanje s soškimi postrvmi, odličnimi kobariškimi štruklji ter številnimi presenečenji, ki burijo čutila, čemur sledijo le še medspolni dialogi na dvignjenih ravneh.

Premišljevanja in čutenja o lakoti po ljubezni. Česa vse ne storimo zanjo ...

Kreativne delavnice, ki jih bom izpeljala, izvedbena snovanja. Kadar bi bilo nujno vsrkati več klorofila, da se nekaj časa neprekinjeno lažje diha, si bom od zdaj naprej na glavo poveznila zelen klobuk. Tako bodo zelene misli v glavo pritekale brez napora.