Deževje, ovito v hlad. Kako ponedeljkovsko. Razpoloženje sicer zgledno na nivoju; zbiram utrinke minulega in jih sestavljam v črnosiv mozaik kratkočasenja. Izposodila sem si A. Ristović, hvala Jana, mi je všeč. In tvoje Kutine. Pašeta v ta dan.

Neodgovorjeni klici me pozdravljajo na telefonskem displayu. Škoda, da ponavadi najvztrajneje vrtajo tisti, za katere si želim, da bi mirno oddrseli.

Enolončnica greje želodec.

Sinočnje plesno razgibavanje je bilo sočutna, pomarančna vadba, izsrkana iz medenice, in te potrebujem na tone. Sploh, če zna v meni nadgraditi moč ženstvenosti in orientalski ples jo zna.

Ogrnjena v volneni pončo, se počutim varno. Asociacije na odprti kamin v ljubki koči, skriti med hribi, na starinsko skodelico čaja, ki greje čutečo dlan, na tople, nežne gamaše.

Nimam kaj povedati. Dežne kaplje so me izprale.

Poljub na čelo.