Transparent

Poslušam Tindersticks, Another Night In, v katerih tunelske opaže me je napeljala Sarah Kane, njena glasba. Zelo tendenčna muzika, grajski vokal pevca, trese.

Ogrevam se, da se kasneje česa lotim. Najraje bi se prebujala v njegova sporočilca, se z njimi ogrinjala skozi dan, namesto oblek, in šla z njimi spat. S tem sem vedno imela težave; mera, tehtnica. Nikoli dovolj, ali takoj. Ni formule.

Mimogrede, Blasted bo prosojna (tebi). Ne ravno kristalna, pleksi je najbrž uporabnejši, steklo, ogledala. In ta lestenec, v katerega sem se zaljubila (zelo podoben tistemu iz pariške La Fayette; Murano Venetian glass). Prosojnordeče bo. Soba krvavo rdeča, ker odnos med Ianom in Cate šprica kri, konstrukcija pa prosojna. Čimbolj. In ves čas se bosta gledala v ogledalih, z vseh strani, vogalov ...

"Dance me to the end of love ..."