Današnje razodetje, o katerem razmišljam: dvoje vrst nas je. No, več seveda, ampak ti dve najpogosteje srečujem.

1. Trmoglavci, ki so za dosego cilja (nečesa želenega) pripravljeni skočiti čez kak mostiček, dva.
2. Zmrdljivci, ki se jim ne da, si ne upajo, ali pa jih ves čas žuli elastika spodnjega perila (četudi nosijo brezšivno mikrofibro).

Sama sem zdaj 1. zdaj 2., odločila sem se pa, da se - ko sem 1. - ne bom pretrgala na troje, da bi ugodila komu, ki je 2. Skačem lahko, plezam, plavam ipd., lomljenje rok, nog in ne vem česa še, pa odpade. Se ne sklada z utripom srca, niti takrat, ko buta ob kožo.

Grozljivo vroče mi je, menstruacija, bojne barve na sebi, fuksija pleten pulover in spodaj krvavo rdeča srajca, ne vem, kaj sem mislila s tem rešiti. Fej, takoj se moram sleči. In kosilo, kava, zaviti eno mini darilce moji Vodnici v svet, nekaj prebrati – težka bo, nazaj v teater ... Wzžžžž.

A-ja, lep dan želim. Vsem.