FILMI

Sinoči sem na TVS1 in 2 oči spočila ob dveh gledljivih filmih.

Prvi, Love Serenade, lahkotna ljubezenska zgodbica, trikotnik. Prihod novega DJ-a zaziblje zdolgočaseno sestrsko simbiozo v nekem obcestnem avstralskem mestecu. Neobremenjeni love doctor se pozabava z obema, a za ribiško-plovni obstoj potrebuje razprta jadra. Z medvedjim vokalom Barrya Whitea draži zaspani utrip prebivalcev, nekaterim »zaplojevalna« ~ nekaj podobnega ~ lirika ni po godu ... Čudovite razglednice provincialne pokrajine, simpatični karakterji.

Dugi, francoski 36 fillette, o mladoletni zvitorepki, težavni muli, ki z joški rine nekam skozi, a še ne ve, kam in čemu. Nekaj zelo rajcajočih kadrov, izjemni prikaz spolnega izmikanja, jezik že skoraj v luknjici, ko se ta spet zapre. O seksualni moči, nedolžnosti, prevladi, človeški naravi, ki hoče, česar ne more imeti. Igrice. Dokler nekdo ne omaga.

Ob tem sem razmišljala, kako ne prenesem ziheraštva in suhoparne enodimenzionalnosti.