četrtek, januar 19, 2006

MEDENI RAZVRAT

Spet soba. Igralska. Sama narekuje zaporedja, sosledja, namiguje na vsemogoče. Elementi, ki zapuščeni počivajo v njej, nosijo vsak svojo zgodbo. Vsi skupaj tvorijo novo, ki se sproti spreminja, oblikuje, izmika, in ko jo že skoraj sestaviš, si spet pri razgradnji. Golost, ki vedno vleče nase. Oblačenje. Ovijanje. Matice, delavke, in troti. Panjska motivika. Med se cedi iz ust. Z njim lepim posamezne kose in po stenah s prsti rišem sladke podobe.

Lopata. Zviti prapor. Zelene uniforme plehbande. Alešev klobuk. Odtrgana žarnica. Starinski kovček. Kostumi bodybuilderjev, palčkov. Bakla. Kartonaste škatle. Zaboji. Knjige. Moje dlani v žepih kavbojk tipajo elastično čipko spodnjic. Preblisk močne penetracije. Boki rahlo krožijo. Nekdo se pod mizo zazre v razprto mednožje. Srečava se z očmi, umakne pogled. Zala. Kozarci. Banana. Jabolko. Bach. Črno. Rdeče. Megla. Mraz.

Iz tega bi zlahka sestavila 17 zgodb.