petek, januar 13, 2006

SEN KRESNE NOČI

Dead meat i am.

Teatrska celodnevka, vaja do dveh, malo čez, express prevoz do vrat SMG-ja by Iggy, skoraj triurna predstava, o kateri bom kakšno rekla, in nazaj na Drame princes v Kranj. Juhej. Boli me glava, sicer sem pa evforična. Kofein v žilah! Zelo nizek pritisk v ozračju danes, vsi tečni, utrujeni, zaspani, jaz pa furija.

Poslušam Cohena.

Torej, da, gledala sem Tauferjev SEN KRESNE NOČI. Bom kratka; duhovito, čudovita vizualizacija, domiselni kostumi, lučno-projekcijska magija, pompozna glasba, super igra, sočen jezik. Zanimiv voziček (;-)). Vrla plesalka. Zmotila me je publika novomeških gimnazijcev, med katere sem se vrinila, prvi letnik, ki se ob vsakem dotiku lulčka na odru reži še 10 min., da preglasi polovico teksta, kaj šele, ko se prikaže oslovsko obdarjeni škofovski tiiič. Učiteljice se muzajo ob vsakem pljunku na odru, eksplicitni »vulgarnosti« - so ljubke, niti malo žaljive ... Ko na oder stopi S. Cavazza, z nevpadljivo vlogo in prezenco, punce vreščijo ko nore ... Maruša Geymayer-Oblak, ki sem ji čestitala v Kranju, dve uri po Snu, ko je sama prišla na Princese (nima veze no, vem, da ne sledite), pravi, da so odzivi podobni tudi med odraslimi gledalci. Vsaj so. Kar nas ne pusti hladne, je dobrodošlo, ne? Manjka nam živosti. Ta predstava jo je polna. Izžareva utripanje, entuziazem do ustvarjanja, odrske umetnosti, je originalna, šaljiva. Na koncu smo očarani stoje aplavdirali še in še - tudi tega pri nas nismo vajeni. Pohvala ekipi, idejni zasnovi, nimam pripomb. Sem rekla, da bom kratka :-).

Potem se prestradana napotim proti železniški, ko v podhodu nekdo za mano: »Ksss, kss-kss,« ozrem se, pogledam, možakar srednjih let. »Ja? Prosim?« sem vljudna. »Dej mi pičko,« perverzno sikne. Na videz čisti povprečnež. Šibnem naprej, ko se zadere za mano: »Mahajo z ritami, kot z zastavami, glej me, gleeeej, peterokraka zvezda, jebem ti, da pa nobena! Pičke pokvarjene!« mimoidoči me sumljivo gledajo, češ, kaj si mu pa naredila, zloba?! Dovolj lačna, da se zapodim v Mc Donald's, pa še premalo časa za konkreten obrok. Moj prevoz nazaj v Kr. zaspal, grem kar na avtobus, nočem težiti drugim.

Še vedno pod vtisom pravljičnosti. Dehidrirana. Bom plodovito sanjala.

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home