Svilnata

Prvič sem sama barvala svilo. Barvni prašek, moj = odtenek bordeaux, posuješ v 5-litrski lonec, dodaš 15 žlic soli in kuhaš dobrih 30 min. Paziš, da barvna voda ne zavre. Z veliko kuhalnico strastno mešaš, da voda kaplja po stenah, obleki in kajpak niti prsti ne ostanejo brez vzorcev. Barvanje svile je preprosto in učinkovito. Blago se enakomerno blešči, brez madežev, bojda je tudi obstojno. Zadovoljna. Tančico sem hotela.

Režirala bi nevihto. Z naravo bi se spopadla, ljudje me danes ne zanimajo. Stopila bi na špičasti vrh najvišje gore in jim, tistim zgoraj, kazala fige in jezik, dokler ne bi silovito usekali vame. Pod nebo bi razprostrla velike pobarvane kose svile, ki bi med nalivom in bliski valovito poplesavali in se lesketali v tisočerih niansah. Odprtih ust bi žlampala vodo, pustila, da me mrzlota prepiha in mi raztrga kožo, nato bi naredila špago, z enim stopalom bi se držala gorate špice, z drugim bi se ujela v svilo in zaplavala v vsej barvitosti med nebom in gorami. Vonjam, kako bi mi od užitka pokale kosti in moje lasje bi se spojile z neskončnostjo.