Luskinasto sonce je dobilo šest nog.
Dve šepajoči, dve krempljasti in dve,
polni srebrnih strdkov.
Debelih lic in širokih obrvi je drobilo čas,
si včasih lakiralo nohte s črno,
se med žganjem krohotalo,
in z usti oponašalo trobento.
Z nesorazmernimi nogami je tekalo
vzdolž železniške magistrale,
zvečer legalo spat pod krošnje
obljub,
na katerih je vsak pisan cvet nov tir,
in zeleno listje hladilni vagoni.