četrtek, junij 01, 2006


Ali sem podhlajena ali pa sem staknila sibirski sindrom. Roke imam ledeno mrzle, ravnokar sem si pod debel pulover oblekla še spodnjo majico, čeprav jih ne maram, termonadkolenke grejejo stopala. Krasno. Za protiutež poslušam hrapavo-trobentni Summertime L. Armstronga in B. Holliday, nekaj močne popoldanske muzike, da prežene mrzlokrvnost.

Ko bo kaj več časa, si bom prebrala avtobiografske zapise in refleksije Do zadnjega diha g. R. Šerbedžije. Me mika.

Izgleda, da hlad zahteva silovitejše gromenje zvočnikov, jukebox izbira kopaste, kalne koščke; zdaj predvaja Tell-Tale Heart Pt. 1 Loua Reeda; recitando.

Nič, premraženo na delo, čim več miganja ...

6 Comments:

At 9:07 pop., Blogger naveza said...

Janice mi je prva prinesla v uho poletje. Še zdaj slišim odbiranje po električni kitari. Potem sem jo skoraj na vsaki zbirki džesovskih komadov (ki sem jo kupil) našel vsaj v eni novi, neslišani izvedbi. Uauuuu, Diana Krall, Silje Nergaard, Eva Cassidy, kako noro dobro zapeti komadi. Tudi mene je danes zeblo.
R

 
At 10:30 pop., Blogger BigWhale said...

Tell Tale... Ah, obvezen citat iz Wayne's World 2: "Are you kidding? I'd give my right eye!"

In pa povezava do Telly Tally Heart... ;)

 
At 10:12 dop., Blogger Zvita said...

silje nergaard se zelo zanimivo sliši, ne poznam sicer, bom pa, še danes

sanjala sem te, čisto zares, nimam pojma, kdo si, ampak bil si prav ti; na dom si mi poslal zelo visoko rastlino s suličastimi listi v loncu za kuhanje marmelade, visoko skoraj do stropa, zraven je bilo pismo, ne spomnim se, kaj je pisalo v njem, in še ena kuverta, v njej pa samo vizitka ene firme, katere lastnik je moj bratranec, zmeda, vseeno si bil pošiljatelj ti, o tem nisem dvomila

v nadaljevanju sanj sem z nekom tipkala po msn-ju, kar naenkrat je stala pred mano ženska srednjih let, mama neke punce, s katero sva kaj vem kje enkrat skupaj nekaj počeli, ki je trdila, da je zaljubljena vame, da misli resno, in naj se kar hitro odločim, kaj z njo, vizualno mi ni bila preveč všeč, motila so me njena tesno stisnjena stegna v kavbojkah in bedna pričeska, in vse skupaj je bilo zelo bizarno in nefer

ko sem razmišljala o prijaznih poteh zavrnitve, je rekla, da mi lahko posodi svojo 3D čelado iz kartona in nekih čudnih foto-filmov čez oči, ki si jo je nadela na glavo in trdila, da vidi vse, tako me je tudi odkrila, potopila se je v mojo glavo, kjer je vse žlobudralo, podobno vroči marmeladi, ki skorajda že vre v loncu, to ji je bilo zelo všeč, dobro se je počutila na toplem, gomazečem

tam se zgodba tudi konča

there you go

 
At 11:21 dop., Blogger naveza said...

vroča, gosta marmelada v mrzlem junijskem jutru. Med palcem in kazalcem se kapljica raztegne in pretrga...na vsakem prstu ostane po ena in čaka na oblizek.
Danes sem doživel tvojo zgodbo iz avtobusa...pusta čakalnica, vonj po medicinskem alkoholu, morda razkužilu. Sedem poleg rahlo blede punce. Mrzlo jutro je. Zato. Razširim stegna in se je rahlo dotaknem, ja, zavzamem cel svoj in dobršen del njenega prostora. Zdaj me obide tvoja zgodba, anglež v kratkih hlačah, svetle dlake in vse. In me zabava, misel da lahko poskusim odigrati neko tujo zgodbo. Ampak skozi eter ne slišim nobenega "lahko še enkrat", zato ju stisnem skupaj, malo razočarano...
Silje
R

 
At 11:32 dop., Blogger Zvita said...

:)

*lahko še enkrat* sem si seveda samo mislila, zato ne bodi razočaran; kaj vse si je lahko mislilo bledo dekle

 
At 11:35 dop., Blogger Zvita said...

nočna stražarka ima fletno frizuro na tej fotki

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home