Upogibanje
No, lepa reč. Če bi tale spis - Heideggrov O identiteti in diferenci - prebrala pred izpitom logike, verjetno ne bi gladko prišla skozi. Iz škatlice z vprašanji, mini tombola, kamor lahko malo kukaš, sem najprej izvlekla Leibnizov zakon 'identitete nerazločljivega' in definicijo identitete v Q-sistemu, potem pa še prvo, pri katerem je treba pojasniti razliko med klasično ontološko in logično formulacijo načela identitete, najlažje vprašanje od vseh.
Se pravi, zdrdraš, da ko o nečem govorimo, moramo ves čas imeti v mislih isto stvar, v grobem isto, da smo razumljivi; npr. če z besedo »maček« najprej mislimo pokojnega domačega ljubljenčka, ki bojda ponoči s proč obrnjenim hrbtom sedi pred zunanjimi vrati – halucinirala nisem jaz, potem pa, ne vem, nezrel paradižnik na vrtu, zveza ne bo razumljiva. To se verjetno kdaj tukaj pripeti bralcu mojih samogovorov, saj ponavadi pišem zase, sebi, da pišem. Da misli niso tako tihe. Nedoločljive, dokler jih ne zaobsežejo črke.
Klasična tavtologija, a = a, naj bi bila med najlažje dojemljivimi intuitivnimi zakoni. Dva individua sta identična, če in samo če imata vse lastnosti enake. Logično kot kavnat okus v ustih po pogoltnjenem požirku napitka iz zrn kavovca. Profesor zadevo pojasni s primerom dveh pingpong žogic. Okrogli, lahki, beli. Ko padeta na pingpong mizo, stik s ploskvijo pospremi isti zvok. Votlo skakljanje. Podobno premikanju urnih sekundnih kazalcev. Heidegger trdi, da A = A ne govori o enakosti kot o istem. Da je samo isto le s samim seboj. Če se zdaj amatersko podam na potovanje v univerzalnost identitete, bom do večera pečena. In vedela ne bom več niti kaj ekvivalenca izraža. Kjer so mostovi iz dveh ravnih črt, se prehodi slejkoprej ukrivijo. Nalašč. Ne verjamem v premočrtnost, najbrž tudi zato. Če bi bilo vse tako dosledno, bi bila vprašanja na zakaj in čemu že zdavaj odgovorjena. Brez epilogov.
*Mimogrede: vem, da tovrstne teme ( téma = temà ?) morda niso za ob kavici, ampak saj pravijo, da se po jutru dan pozna, ne?
Klasična tavtologija, a = a, naj bi bila med najlažje dojemljivimi intuitivnimi zakoni. Dva individua sta identična, če in samo če imata vse lastnosti enake. Logično kot kavnat okus v ustih po pogoltnjenem požirku napitka iz zrn kavovca. Profesor zadevo pojasni s primerom dveh pingpong žogic. Okrogli, lahki, beli. Ko padeta na pingpong mizo, stik s ploskvijo pospremi isti zvok. Votlo skakljanje. Podobno premikanju urnih sekundnih kazalcev. Heidegger trdi, da A = A ne govori o enakosti kot o istem. Da je samo isto le s samim seboj. Če se zdaj amatersko podam na potovanje v univerzalnost identitete, bom do večera pečena. In vedela ne bom več niti kaj ekvivalenca izraža. Kjer so mostovi iz dveh ravnih črt, se prehodi slejkoprej ukrivijo. Nalašč. Ne verjamem v premočrtnost, najbrž tudi zato. Če bi bilo vse tako dosledno, bi bila vprašanja na zakaj in čemu že zdavaj odgovorjena. Brez epilogov.
*Mimogrede: vem, da tovrstne teme ( téma = temà ?) morda niso za ob kavici, ampak saj pravijo, da se po jutru dan pozna, ne?
Vnovič: šele večer nesramežljivo pokaže zobe. Z natančnim pregledom ustne votline pa že lahko rečemo, do kam smo prispeli oz. če je rita sita.
8 Comments:
Drži se logike, pozabi Heideggerja.
Hint, Google: Heidegger + Russell
gozdni škrat, morda tokrat zaleže:
z navodilci po kanalih Googla in podobnih veleuniverzumov v nadalje strezi npr. zemljici v vaših krajih, da reve ne izpodje voda, tukaj pod krošnjami smo preskrbljeni ...
tega res ne maram ... da nepoznavalci s sulicami in perseni robantijo po tujih gredah
:))
Ob Heideggerju dobim vedno asociacijo na znani relativistični aksiom "vse je relativno" (razen te trditve, logično in seveda :))
Hemingway je menda dejal, da si mora vsak pisatelj razviti bullshit detector, za filozofe to velja še bolj. Po možnosti prej, preden se lotijo prebiranja Heideggerja, pravzaprav vsega, tudi filozofije.
Pa brez zamere, samo škoda se mi zdi življenja, je prekratko, za heideggerjanske nonsense.
Še to me je prešinilo: logika (kot orodje za iskanje in verifikacijo resnice) je temelj demokracije, nelogika (kot orodje za iskanje in verifikacijo neresnice) pa totalitarizmov. Heidegerr je s svojim primerom to lepo prikazal, zato si zasluži malo več kot le zamah z roko.
ker se mi ravno mota okrog, Bukowski v pesmi Pametnjak takole piše:
" ... nekje na poti sem kupil knjigo
famoznega tipa z imenom
Hemingway.
nisem je mogel brati.
pofukani tip ni znal pisati!
zabrisal sem jo skozi okno ... "
strinjam se tudi z njegovim introm v to pesniško zbirko:
"problem konkretne poezije je enak problemu konkretnih ljudi"
komur manjka domišljije, se mora z vsemi šestimi oklepati kompaktnosti, ker pa za uvod v resno branje ni posegel po Nietzscheju, seveda ne ve nič o "videzu", gr. doksa
trpko, a prav nič navidezno ni dejstvo, da večina ljudi nima potrebe, da bi se izvila iz debelega kokona, ki ne da prosto dihati
vseeno pa ne razumem, odkod in čemu naprezanje nekaterih, namreč preurejati svetove (konkretnih in njihovih antipodov), nič skupanega nimajo, zato, zadnjič povem, raje strezi tam, kjer so tvoji nasveti zaželjeni
:))
Meni se zdi off nekoga razglašati za nepoznavalca, če ima drugačen pogled na filozofijo. Slednjo sem dovolj natančno preštudiral, z že vgrajenim BS detektorjem, da vem, kaj je logično razumno in kaj ni.
Torej, lahko me popredalčkaš v anglosaško analitično filozofijo, modernistični objektivizem, objektivistično epistemologijo, logični pozitivizem, pragmatizem (resnica je, kar deluje, neresnica, kar ne deluje) ... za kar imam zelo dobre in seveda logične razloge.
Če se ozreš okoli sebe, živiš v svetu, ki ga je zgradila logika, ki ga vzdržuje in razvija logika. Potniško letalo je zmaga logike. Stotisoče logično pravilnih odločitev (za vsak sestavni kos nekaj), ki skupaj delujejo v sooočenju z realnostjo. Enako velja za internet in pisanje tega bloga. To ti omogoča tisoče logično pravilnih odločitev konstruktorjev računalnika in interneta. Etc., itd., usw., ni je delujoče stvari (od naprav do družbenih sistemov) v tvojem življenju, ki niso rezultat logično pravilnih odločitev ljudi v preteklosti, ki so uporabljali logiko in priznavali obstoj objektivne realnosti.
Če to ni dovolj, lahko nadaljujem. Analitično filozofijo je mogoče aplicirati in je v temeljih aplicirana v vsa naša življenja, z njo smo poslali na Luno človeka.
Kaj lahko počneš s t.i. kontinentalno filozofijo? V benigni verziji je zgolj absurdno nelogično onaniranje, v maligni pa temelj najbolj krvavim totalitarnim ideologijam 20. stoletja.
Nelogika oz. napake v sklepanju so v tehniki in naravoslovju smrtno nevarne, ena sama napaka lahko povzroči nesrečo z nekaj 100 ali 10.000 mrtvimi, zato so tam logični standardi zelo rigorozni. Kdo bi si morda mislil, da nelogika v družboslovju ni tako smrtonosna. Da, je, še bolj je, zato mi grejo kocine pokonci ob ljudeh, ki gredo nonšalantno prek nje.
Ko vidiš zadevo v celotni perspektivi, vidiš, da so Heidegger, Derrida ipd. miselni palčki proti nekemu Joe Sutter-ju.
This book should be in every student's backpack.
Availability: In Stock. Ships from and sold by Amazon.com. Gift-wrap available.
Daniel C. Dennett rings any bell to you? Search further.
End of discussion.
Objavite komentar
<< Home