četrtek, september 02, 2010

plesni korak

strah me je, ker slutim, da prihaja tvoj čas, ki te bo odvedel stran, da ne boš več priplesala, ko nočem, da to narediš. ko ne znam vrnit koraka, ki je tlesk in hoče vse, in si to tudi zasluži. če komu privoščim vse, si to ti, pa me je vseeno strah. ker ne boš več priplesala.

ni intenziteta korakov, s katerimi tleskaš, tista, ki plaši. ta radosti, ko si v temi grizem kosti. kot poročna vlečka je, ki mi jo puščaš v slovo, nevede me ovijaš vanjo, mi jemlješ vid. dihati pregloboko je želeti, da ne nehaš plesat. težkosti vsega - zate, ki se ti je izmikalo predolgo, a ne dovolj dolgo, da bi mi večno plesala, tvoji soplesalci, so te izklesali. nihče ne ve, kako plesati kot plešeš ti. in prihaja čas, ko bodo ploskali tvojim korakom. roke ti ne bodo več obvisele ob telesu, neme, samo še kvišku bodo valovile. plesala boš drugje, bolj tiho, a nič manj presunljivo. bojim se, ker se ti ne več. ker je zaplesal tvoj ples. ker boš topotala nekje drugje, pretiho, da bi še slišal tvoj korak.

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home