Muhasta

Včasih sva v nedeljah travmirala vsak na svojem. Tako je pač moralo biti.
Danes je čisto prevroče, misli sežejo komajda do prve police, kjer je velik kozarec mrzle vode, čez ne zlezejo.
Votle dni je treba spremeniti vsaj v muhaste.
Ko ti je vroče za ušesi, si umiješ lase.
Posesaš stanovanje, tudi če ti teče dol od vratu do trtice.
Pomiješ tudi tla.
Knjige odložiš stran, da bi prisluhnile, kako nekdo zunaj igra na violino.
Danes ne bom več mislila.
Niti pisala.
Napila sem bom vode, da mi bodo nad rameni zrasli mehurji, s katerimi lahko tudi letiš. 

*Fino je, če se lahko vsaj nekajkrat na leto s kom pogovarjaš kot da bi se pisala pesem. Lahko govorita vsak svoj jezik, pa vendar razumeta, kam sega občuteno.Vsak dan tega ne bi znali ceniti. Še večja dragocenost postane banalna, če si je deležen v izobilju.

P.S. Brez dvoma so vsi, ki kdaj napišejo kakšno pesem, muhasti.

*Reklama :) ...  Če bi še kdo imel broško, naj se javi Jani:

janaseliskar@gmail.com